Donald Trump se je rodil 14. junija 1946 v Queensu (New York) očetu Fredu in mami Mary Anne MacLeod. Njegov ded Friderick Trump je kot iskalec boljšega življenja v ZDA prišel iz Nemčije, zaradi birokratskih zapletov pa je moral v Združenih državah ostati trajno. Poleg nemških ima Trump tudi škotske korenine.
Donald je v dvorcu v soseski Jamaica Estates v Queensu odraščal še s sorojenci Maryanne, Fredom ml. in Elizabeth ter mlajšim bratom Robertom. Fred Trump je vsakemu od svojih otrok plačal približno 20.000 dolarjev na leto - v letu 2024 bi to znašalo 265.000 dolarjev. Trump je bil tako po sodobnih standardih milijonar pri osmih letih.[7]
Trump je do sedmega razreda obiskoval zasebno šolo Kew-Forest. Bil je težaven otrok in je že zgodaj pokazal zanimanje za očetov posel. Oče ga je vpisal na newyorško vojaško akademijo in zasebni internat. Trump je razmišljal o karieri v šovbiznisu, a se je namesto tega leta 1964 vpisal na Univerzo Fordham. Dve leti pozneje se je prepisal na šolo Wharton na Univerzi v Pensilvaniji, kjer je maja 1968 diplomiral iz ekonomije.
Med vietnamsko vojno je bil izvzet iz nabora zaradi trditve o kostnih trnih v petah.[8]
Poslovna kariera
Trump in branilec New Jersey Generals Doug Flutie na tiskovni konferenci leta 1985 v Trump Towerju
Leta 1971 je prevzel očetovo nepremičninsko podjetje - TRUMP.
Sodeloval je v resničnostnih šovih - najbolj znan je resničnostni šov Vajenec. Revija Forbes ga je leta 2016 uvrstila na 324. mesto med najbogatejšimi ljudmi na svetu in na 156. mesto na lestvici najbogatejših Američanov s skupnim premoženjem od 4,5 milijarde evrov.
Po tem ko sta leta 2021 podjetji Twitter in Facebook ukinili Trumpove račune, je maja istega leta ustvaril spletno stran "From the Desk of Donald J. Trump", ki je bila v manj kot mesecu dni odstranjena. Kmalu za tem je ustvaril socialno omrežje Truth Social, ki je na aplikaciji App Store na voljo od februarja 2022.
Trump se je kot republikanec registriral leta 1987;[9] leta 1999 je bil član Stranke za neodvisnost, podružnice reformne stranke v zvezni državi New York. Nato je večkrat zamenjal svojo strankarsko pripadnost: leta 2001 je postal demokrat; republikanec leta 2009; nepovezani v 2011; in republikanec leta 2012.[9]
Leta 1987 je Trump v večjih časopisih objavil celostranske oglase, v katerih je izražal svoje poglede na zunanjo politiko in kako odpraviti primanjkljaj zveznega proračuna. V politiki se je prvič preskusil leta 2000, ko je organiziral poskusno kampanjo za izvolitev za predsednika Združenih držav Amerike na predsedniških volitvah 2000. Takrat še kot predstavnik Reformne stranke Združenih držav Amerike. Leta 2011 je Trump razmišljal, da bi na predsedniškim volitvah izzval predsednika Baracka Obamo. Februarja je govoril na konservativni politični akcijski konferenci in imel govore v državah z zgodnjimi predizbori.] Maja 2011 je sporočil, da ne bo kandidiral.
Predsednik ZDA
Predsedniške volitve 2016
Od 16. julija 2015 je bil vodilni kandidat Republikanske stranke na ameriških predsedniških volitvah 2016. 19. julija 2016 je na konvenciji republikanske stranke prejel uradno nominacijo stranke skupaj s podpredsedniškim kandidatom Mikom Pencom. Pod geslom "Make America Great Again!" (Naredimo Ameriko spet veliko!) je zagovarjal predvsem končanje izkoriščanja Združenih držav Amerike s strani ostalega sveta, gradnjo zidu na meji z Mehiko, ki naj bi ga slednja tudi plačala. Iz Mehike naj bi po njegovih besedah prihajali kriminalci, posiljevalci in preprodajalci mamil.
Srečanje ameriške vlade (13. marec 2017)
Njegova kampanja, ki je želela pritegniti predvsem razočarane demokratske volivce, je bila deležna mnogih kritik o ksenofobiji in seksizmu. Slednje je sprožilo več pričanj žensk, katerim bi naj Trump plačal za molčečnost ter posnetek, v katerem Trump novinarju v avtobusu pripoveduje, kako lahko osvoji žensko zaradi svojega vpliva[10]. Skoti kampanjo je Trump večkrat okrcal tudi medije in t.i. "fake news" (lažne novice), ki so o njem, njegovem življenju in družinskih članih namerno poročali lažno in negativistično.
Javnomnenjske ankete so nekoliko več možnosti za zmago namenile demokratski kandidatki Hillary Clinton, katere podpredsedniški kandidat je bil Tim Caine.
Inavguracija je potekala 20. januarja 2017 v Washingtonu[13]. Z njegovim imenovanjem je prva dama Združenih držav Amerike postala Slovenka Melania Trump.
Leta 2017 je Trumpova administracija sprejela obsežno davčno reformo, znano kot Tax Cuts and Jobs Act, ki je znižala davke za podjetja in posameznike. Ena njegovih ključnih prioritet je bila tudi zaostritev imigracijske politike, pri čemer je uvedel politiko "ničelne tolerance", ki je privedla do ločevanja družin migrantov na meji z Mehiko. Prav tako je poskušal ukiniti zaščito za mladoletne priseljence v okviru programa DACA in začel gradnjo zidu na južni meji. Na področju zdravstvene politike je skušal odpraviti Zakon o dostopni zdravstveni oskrbi (Obamacare), vendar mu tega ni uspelo v celoti doseči. Kljub temu je administracija oslabila nekatere ključne določbe zakona, vključno z odpravo obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Prvi Trumpov predsedniški mandat je potekal tudi v začetku pandemije COVID-19, ki je močno vplivala tudi na Združene države Amerike. Trumpova administracija je sprožila Operacijo Warp Speed za razvoj cepiva, vendar je bil kritiziran zaradi neenotnega odziva na krizo, zanikanja resnosti pandemije in širjenja dezinformacij. Kljub uspešnemu hitremu razvoju cepiv se je Trumpova politična priljubljenost zaradi pandemije močno zmanjšala.
Zunanja politika
Trump v družbi Kim Džong Una vstopa v Severno Korejo (2019)
Trump je z uvedbo dodatnih carin sprožil trgovinsko vojno s Kitajsko in jo obtožil, da nepošteno izkorišča ameriško gospodarstvo. Po zaostrovanje meddržavne retorike in groženj z jedrskim orožjem se je trikrat srečal s severnokorejskim voditeljem KimDžong-unom, vendar kljub velikim pričakovanjem ni dosegel konkretnih rezultatov glede denuklearizacije Severne Koreje - na enem od srečanj je Trump za nekaj sekund kot prvi ameriški predsednik stopil na ozemlje Severne Koreje.[14]
Na Bližnjem vzhodu je priznal Jeruzalem kot prestolnico Izraela in tja preselil ameriško veleposlaništvo, kar je sprožilo napetosti v regiji. Prav tako je posredoval pri sklenitvi Abrahamovih sporazumov, s katerimi so nekatere arabske države normalizirale odnose z Izraelom. V odnosih z Evropo je bil kritičen do zveze NATO in večkrat zagrozil z zmanjšanjem ameriškega prispevka, kar je povzročilo napetosti s tradicionalnimi zavezniki.
Predsedniške volitve 2020
Trump je govoril 2019 na srečanju "Student Action" ter je podpiral Kirkovo organizacijo Turning Point.
Trump med kampanjo, 2020.Ves prvi mandat je namigoval na tudi ponovno kandidaturo in izvolitev, uradno pa je kampanjo napovedal in začel 18. junija 2019 v Orlandu.[15] V novi kampanji je slogan "Make America Great Again" ("Naredimo Ameriko spet veliko") spremenil v "Keep America Great" ("Ohranimo Ameriko veliko"), obdržal pa je podpredsedniškega kandidata Mika Pencea.
Na volitvah je prejel 74.216.747 glasov oz. 46,8% glasov, njegov protikandidat, demokrat Joe Biden pa 51,3%, s čimer je bil izvoljen za novega ameriškega predsednika. Trump poraza sprva ni priznal in vložil več tožb zaradi domnevnih nepravilnostih na volitvah.[16][17] Večino teh so sodišča zavrnila. Trumpovi podporniki so protestirali na ulicah mest, 6. januarja je prišlo iz strani nekaj protestnikov do vdora v Kapitol. Trump jih je pozval, naj se vrnejo domov. Protestniki so od podpredsednika Penceja in republikanskih senatorjev zahtevali, da Bidna ne potrdijo za novega predsednika. Nekateri senatorji so na glasovanju odrekli podporo novemu predsedniku, Trump je poraz priznal 7. januarja 2021, dan po nasilnem vdoru njegovih podpornikov v Kapitol.[18][19] Zaradi izgredov je bila Trumpu izglasovana druga ustavna obtožba.[20] Trump se je odločil, da se invaguracije Joeja Bidna ne bo udeležil, se je je pa njegov podpredsednik Mike Pence. Trump in Pence sta se kasneje politično razšla.
Napad na Kapitol (6. januar 2021)
Trumpu je bil dostop do njegovih računov na družbenih omrežjih preprečen že 7. januarja, le dan po vdoru v Kapitol.[21] Zaradi dolgotrajnih kršitev Facebookovih smernic in pravil je bil 4. junija blokiran do leta 2023, po preteku izgona pa se bo vodstvo odločilo, ali Trump še predstavlja narodno grožnjo.[22] Hkrati je tudi zatrdil, da je nedoločena blokada Trumpa neprimerna, Trump pa se je na blokado odzval, da je to sramota.[23] Facebook je spremenil svoje smernice, ki sedaj politike enačijo z drugimi osebami.[24]
Logotip predsedniške kampanje Trumpa in Vancea 2024Na volitvah predsednika Združenih držav Amerike 2024 ponovno kandidira za predsednika, vstop v tekmo je napovedal že 15. novembra 2022.[25][26] Bil je glavni favorit za strankarsko nominacijo in jo tudi osvojil, 12. marca 2024 je postal verjetni ("presumptive") kandidat stranke za predsednika.[27][28] Ker ni podpisal zaveze o podpori (The Loyalty Pledge) nominiranemu kandidatu stranke, je bil avtomatsko izločen iz strankarskih soočenj.[29][30] Podprla sta ga tudi kandidata, ki sta od kandidature pred oz. med primarnimi volitvami odstopila, Tim Scott in Vivek Ramaswamy.[31][32]
Trumpovo zborovanje v Arizoni (avgust 2024)
14. julija je bil med kampanjskim mitingom v Pensilvaniji Trump tarča poskusa atentata. Obstreljen je bil v desno uho z malokalibrsko kroglo, ki jo je izstrelil strelec s strehe v bližini dogodka. V streljanju je bil ubit en izmed udeležencev mitinga, še dva pa ranjena. Ubit je bil tudi strelec, 20-letni registrirani republikanec z neznanim motivom. Poskus atentata so ostro obsodili predstavniki obeh političnih polov.[33]
Med 15. in 18. julijem je potekala Republikanska konvencija, na kateri je bil Trump uradno potrjen za kandidata, na njej pa je tudi oznanil podpredsedniškega kandidata, senatorja J. D. Vancea.[34] Na štiridnevni konvenciji sta ga podprla tudi Ron DeSantis in Nikki Haley, nasprotnika iz tekme za strankarsko nominacijo. 18. julija je uradno sprejel nominacijo.[35][36]
23. avgusta 2024 je neodvisni kandidat Robert F. Kennedy ml., sicer bivši Demokrat, umaknil kandidaturo v desetih ključnih zveznih državah in podprl Donalda Trumpa. V dolgem nagovoru državljanom je poudaril, da je Demokratska stranka postala "stranka vojn, cenzure, korupcije in big-pharme" in obsodil medijsko blokado.[37][38] Istega dne se je kot poseben gost pridružil Trumpu na predvolilnem zborovanju v Arizoni.[39] 26. avgusta je Trumpa uradno podprla še Tulsi Gabbard, nekdanja demokratska predstavnica in kandidatka za demokratsko nominacijo na volitvah 2020.[40]
21. julija 2024 je takratni predsednik Joe Biden odstopil od ponovne kandidature za predsednika, istega dne je kandidaturo napovedala Kamala Harris, ki jo je Biden tudi podprl.[41][42]
Inavguracija Donalda Trumpa 2025
Trump je zmagal na volitvah novembra 2024 s 312 elektorskimi glasovi, podpredsednica Kamala Harris je prejela 226 glasov, s čimer je Trump postal drugi predsednik v zgodovini ZDA po Groverju Clevelandu, ki je bil izvoljen na nezaporedni drugi mandat.[43] Njegova zmaga leta 2024 je bila del globalnega odziva proti vladajočim strankam, deloma zaradi povečane inflacije v letih 2021–2023.[44] Več medijev je njegovo ponovno izvolitev opisalo kot izjemno vrnitev.
Predsednik ZDA (2025– )
Donald Trump je svoj drugi mandat začel z inavguracijo 20. januarja 2025.[45] Postal je najstarejši posameznik, ki je prevzel predsedniški položaj,[46] in prvi predsednik z obsodbo za kaznivo dejanje.[47]
V svojo ožjo ekipo je Trump med drugim imenoval poslovneža Elona Muska, ki je postal vodja Urada za vladno učinkovitost (DOGE), ki ima dostop do številnih zveznih vladnih agencij.[48] Muskove ekipe so v prvem mesecu administracije delovale v osemnajstih oddelkih in agencijah, med drugim so se ukvarjale s plačilnim sistemom Ministrstva za finance v višini 5 bilijonov dolarjev, administracijo za mala podjetja, urad za upravljanje osebja in administracijo splošnih storitev.[49]
Trump med podpisovanjem prvih ukazov, v ozadju podpredsednik JD Vance.
Takoj po prevzemu položaja je Trump podpisal vrsto izvršnih ukazov, ki so jih opisali kot kampanjo "šok in strahospoštovanje", ki je preizkusila meje izvršne oblasti. Mnogi so bili takoj deležni pravnih preizkusov. Prvi dan je izdal več izvršilnih ukazov kot kateri koli drug predsednik. Pomilostil je približno 1.500 izgrednikov napada na Kapitol, vključno s tistimi, ki so nasilno napadli policijo, 14 pa jim je kazen omilil. V njegovih prvih tednih je več njegovih dejanj ignoriralo ali kršilo zvezne zakone, predpise in ustavo. V prvem mesecu svoje administracije je Trump izdal devetdeset izvršnih ukazov, memorandumov in direktiv, njegove ukaze in prizadevanja za zmanjšanje zvezne vlade pa je izpodbijalo približno sedemdeset tožb po vsej državi.[50]
Notranja politika
Trump je za težave v vladi in družbi pogosto krivil raznolikost, enakost ter vključenost in »prebujenost«ter enačil raznolikost z nesposobnostjo.[51] Več tovrstnih vladnih politik je razveljavil ali spremenil. Trump je že v inavguracijskem govoru dejal, da sta spola dva; njegova administracija je zavzela agresiven pristop proti temu, kar je imenovala "ideologija spola", s čimer je ukinila možnost spreminjanja spola, navedenega v potnih listih, ustavila zvezno financiranje subjektov, ki nudijo oskrbo, ki potrjuje spol za osebe, mlajše od 19 let, prepovedala transspolne osebe v vojski in preprečila transspolnim ženskam, da tekmujejo v ženskih športnih programih v institucijah, ki prejemajo zvezna sredstva.[52]
V prvih dneh drugega mandata je Donald Trump odredil zamrznitev zaposlovanja v vsej zvezni vladi in prekinitev dela zveznih uslužbencev na daljavo v 30 dneh. Ukazal je tudi revizijo številnih poklicnih položajev javnih uslužbencev z namenom, da bi jih prerazvrstili v poljubna delovna mesta brez zaščite zaposlitve. Začel je z množičnimi odpuščanji zveznih uslužbencev.. Ukazal je konec projektov raznolikosti, pravičnosti in vključevanja (DEI) v zvezni vladi in zaposlene v uradih DEI poslal na dopust. Preklical je izvršilno odredbo 11246, ki je določala afirmativne ukrepe in nediskriminacijske prakse za zvezne izvajalce. Poskusil je blokirati tudi več programov USAID, a so sodniki nekatere ukrepe ustavili.[53]
1. marca 2025 je angelščino razglasil za uradno jezik v Združenih državah Amerike.[54]
Zunanja politika
Francoski predsednik Emmanuel Macron je bil prvi evropski voditelj, ki je v novem mandatu obiskal Donalda Trumpa
Trumpova zunanja politika v drugem mandatu je bila označena kot imperialistična in ekspanzionistična.[55] Trump je napovedal, da bo Kanada postala 51. zvezna država ZDA, da bo prevzel nadzor nad Panamskim prekopom in kupil Grenlandijo.[56] Ameriški vladi je ukazal, naj preneha financirati in sodelovati s Svetovno zdravstveno organizacijo, in napovedal, da bodo ZDA to organizacijo zapustile. Trump je zvišal carine na kitajski uvoz in zagrozil s povišanjem carin na Mehiko, Kanado, Evropsko unijo, Kolumbijo, BRICS, jeklo in aluminij.
Spor med Zelenskim in Trumpom ter Vanceom
28. februarja 2025 se je Trump v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Poleg pogovorov o koncu vojne z Rusijo je bil predviden podpis sporazuma, ki bi Združenim državam Amerike dal pravico do pridobivanja redkih mineralov iz ukrajinske zemlje. V zameno za podpis je Kijev zahteval konkretna varnostna jamstva. Srečanje se je kmalu sprevrglo v burno izmenjavo mnenj, v katero se je vključil tudi podpredsednik J. D. Vance, ki je Zelenskemu med drugim očital nehvaležnost za ameriško podporo.[57] Načrtovano kosilo, nadaljnji pogovori in podpis sporazuma so bili odpovedani, Trump pa je Zelenskega odslovil iz Bele hiše.[58] Po dogodku je Zelenskemu podporo izrekla večina evropskih voditeljev, Trumpovo držo pa so pohvalili v Kremlju.
Trumpova in predhodna Bidnova administracija sta pomagali doseči premirje med Izraelom in Hamasom, sprejeto dan pred Trumpovo inavguracijo, a je marca nato propadlo.[59] Trump je omenil idejo o izpraznitvi Gaze in preselitvi njenega prebivalstva v Egipt ali Jordanijo.[60] Trump je nato nadaljeval postopke za končanje vojne, a z močno podporo Izraelu. 9. oktobra 2025 sta Izrael in Hamas dosegla dogovor o prekinitvi ognja in izmenjavi izraelskih talcev za palestinske zapornike kot del prve faze Trumpove pobude za konec vojne v Gazi.[61][62]
Zasebno življenje
Trump z ženo Melanio na svoji drugi inavguraciji (2025)
Trump je bil poročen trikrat. V prvem zakonu z Ivano Trump so se mu rodili trije otroci, Donald ml., Eric in Ivanka. Po ločitvi od Ivane se je poročil z Marlo Maples, s katero ima hčer Tiffany. Od leta 2005 je poročen z Melanio Trump, s katero imata sina Barrona, ki govori tudi slovensko.[63] Julija 2002 je Donald Trump z Melanio priletel na nekajurni obisk v Slovenijo; pristala sta na brniškem letališču, z Melanijinimi starši pa so nato večerjali na Bledu.[64]
Zdravje
Trump pravi, da nikoli ni pil alkohola, kadil cigaret ali užival drog. Spi približno štiri ali pet ur na noč. Golf je označil za svojo "primarno obliko vadbe", vendar običajno ne hodi po igrišču. Meni, da je telovadba potrata energije, ker verjame, da je telo "kot baterija, s končno količino energije", ki se z vadbo izprazni.
Leta 2015 je njegova ekipa objavila pismo njegovega dolgoletnega osebnega zdravnika Harolda Bornsteina, v katerem je izjavil, da bo "najbolj zdrav posameznik, ki je bil kadarkoli izvoljen za predsednika".[65] Leta 2018 je Bornstein dejal, da je Trump narekoval vsebino pisma in da so trije Trumpovi agenti zasegli njegovo zdravstveno kartoteko v raciji v Bornsteinovi pisarni februarja 2017.[65]
Vera
Trump je leta 2016 izjavil, da je prezbiterijanec in protestant, čeprav se je leta 2020 začel opredeljevati kot nedenominacijski kristjan.[66]
↑[hhttps://www.politico.com/news/2024/03/12/donald-trump-clinches-republican-presidential-nomination-00146675 »It's official: Donald Trump is the GOP's presumptive presidential nominee«]. Politico (v angleščini). Pridobljeno 27. avgusta 2024.
